Apiturizem je inovativen slovenski turistični produkt, ki zaradi svoje drugačnosti postaja vedno bolj priljubljena oblika turizma v Sloveniji in tudi drugod po svetu. Po mnenju različnih strokovnjakov, poznavalcev in turistov, je Slovenija, prelepa gozdnata dežela, ena najboljših svetovnih destinacij, če si ljubitelj čebel ali pa, če si čebela. Zato sploh ni čudno, da so se slovenski čebelarji odločili bogato slovensko apikulturo spremeniti v edinstveno turistično izkušnjo.
Apiturizem, poznan tudi kot čebelji turizem, predstavlja pravzaprav partnerstvo med čebelarsko stroko in turizmom. Ker obsega okoljski, družbeni, gospodarski in podnebni vidik, ga lahko predstavljamo tudi kot eno od oblik trajnostnega turizma. Gre za obliko turizma, ki pravzaprav promovira zdrav in z naravo povezan način življenja. Sladke pa so tudi nagrade v spletnih igralnicah Casino online Slovenija.
Čebelarski turizem pravzaprav zajema različna api doživetja in api dejavnosti. Kot api turist imate v Sloveniji možnost obiskati številne čebelarje, preizkusiti njihove različne čebelarske izdelke in izvedeti več o vsem kar je povezano s čebelami. Ogledate si lahko prav posebne slovenske čebelnjake, ki jih ni moč najti nikjer drugje po svetu, zato so ena pomembnejših znamenitosti api ture.
Slovenija je na področju apiturizma zelo inovativna in dobro razvita, kar dokazuje tudi dejstvo, da je Čebelarska zveza Slovenije v sodelovanju z Aritours edina, ki lahko ponudniku apiturizma podeli certifikat odličnosti. To čudovito turistično doživetje so omogočile neštete izkušnje slovenski čebelarjev, zato ni čudno, da so bili prav oni pobudniki za to, da se 20. maja praznuje svetovni dan čebel in se javnost takrat še posebej intenzivno ozavešča o pomembnosti čebel, o vseh njihovih koristih in o njihovi življenjsko pomembni vlogi v slovenskem in svetovnem ekosistemu.
Čebela Zaseda Pomembno Mesto V Zgodovini In Kulturi
V pomoč pri razvoju apiturizma je bila slovenskim čebelarjem definitivno edinstvena in bogata čebelarska zgodovina ter stoletne čebelarske prakse. Čebel ima namreč v slovenski kulturi zelo pomembno vlogo že dolga leta in stoletja. Čebelarstvo se v Sloveniji močno prepleta tudi z ljudsko umetnostjo, saj le-ta krasi več čebelnjakov in sicer v obliki poslikanih panjskih končnic na čelni strani panjev.
Apikultura je na Slovenskem tesno povezana tudi z ekonomijo, saj je čebelarstvo ena najstarejših tradicionalnih obrti pri nas. Vse se je začelo že z gozdnih čebelarstvom, ki je v 18. in 19. stoletju počasi zamrlo, saj ga je počasi zamenjalo čebelarstvo na domačih travnikih in dvoriščih, ker je bilo le-to donosnejše. Prav tako se je v 19. stoletju precej spremenila tudi oprema čebelarjev, ki je njihovo delo pohitrila in tudi precej olajšala. Stvari so se začele modernizirati in spreminjati, glavni cilj čebelarstva pa je postal med.
Glede na bogato zgodovino čebel in čebelarstva je povsem normalno, da navdušenje in zanimanje nad čebelarstvom in čebelami v Sloveniji traja še dan danes. Slovenija je ena vodilnih članic v EU po številu čebelarjev, saj v njej domuje več kot 10.000 čebelarjev, ki čebelarijo z več kot 200.000 čebeljimi družinami. Povprečna starost čebelarjev se sicer giba nekje okoli 58 let, vendar se za čebelarstvo odloča tudi vse več mladih. K zanimanju mladih za čebelarstvo pripomorejo tudi različne aktivnosti Čebelarske zveze Slovenije, ki jih izvaja prav v namen privabljanja mladih čebelarjev. Ena takih aktivnosti je bila operacija Štartaj kot čebelar, katere namen je bil povezati starejše čebelarje z mladimi ljudmi, ki jih delo čebelarja zanima.
Panj Je Palača Lepote, Zdravja In Dobrega Počutja
Poleg starejših in mlajših čebelarjev, ki si delijo ljubezen in zanimanje do čebel, Slovenija razpolaga še z drugimi, izjemno pomembnimi dejavniki, ki jo v svetu predstavljajo kot raj za čebele. Slovenija ima namreč to srečo, da jo je narava obdarila s klimatskimi in topografskimi značilnostmi, ki čebelam zelo ustrezajo, zato čebelarstvo tako cveti in se razvija. Vsi ti aduti v povezavi z bogato čebelarsko zgodovino, so Sloveniji odprli možnost, da svojo tradicijo spremeni v apikulturni turizem.
Apikulturni turizem skrbi za to, da se čebelarstvo predstavlja kot panoga, ki z različnimi dejavnostmi in produkti skbi za lepoto, zdravje in dobro počutje. Čebele nam namreč s svojim trdim delom nudijo izjemne sestavine, ki jih čebelarji s svojimi pridnimi rokami prelevijo v produkte, ki skrbijo za zdrav duh v zdravem telesu.
Za dobro počutje apiturizem skrbi z različnimi kulinaričnimi presežki, osvežilnimi napitki z zelišči in medom, bio masažo, termoterapijo, s sproščujočim poslušanjem brenčanja tabel, z izdelovanjem okraskov iz čebeljega voska in drugimi podobnimi dejavnostmi. Za zdravje pri api doživetjih poskrbijo z bio masažo, z različnimi predavanji o krepljenju in ohranjanju zdravja s pomočjo čebelarskih pridelkov, za lepoto pa poskrbijo z medeno kopeljo, mazili iz zelišč in medu ter z dejavnostmi, ki privabijo nasmeh na obraz. Sicer se vsa doživetja med seboj tesno prepletajo, zato prav od vsakega izmed njih lahko izluščimo nekaj za zdravje, nekaj za lepoto in nekaj za dobro počutje, piko na i pa dajo še prijazni in gostoljubni ljudje s katerimi se srečujemo.
